Kulinarika.net - blog: Z žlico po svetu (2)

Z žlico po svetu (2)

Ko se prepletajo vonjave in okusi z različnih koncev sveta

blog: potovanja / Svet, avtor: mamamia 

Z žlico zajamem in z vilico piknem kjer se le da;sicer najraje jem na ulici, so pa trenutki in priložnosti, ko se z užitkom prepustim tudi kakšnemu kulinaričnemu razvajanju ob pogrnjeni mizi s popolnim pogrinjkom

Če se navežem na podnaslov - žal mi je, da verjetno nikdar ne bom mogla napisati "z vseh" koncev sveta. Ker ga ni delčka, kamor ne bi želela zaiti. Pa ne samo hrane poskušat. Manjkala mi bo neka zaokrožena podoba. A po drugi strani, zadovoljna moram biti s tem, kar sem videla doslej. In sanjati o več je dovoljeno, kajne? Saj če ne sanjaš, kaj se ti sploh lahko uresniči?

Imam še nekaj svojih sanj. Kaj vem, morda se pa nekatere še uresničijo. Kot se mi je že izpolnilo nekaj želja, ki sem jih v sebi nosila že od otroštva.

Moji tajski začetki

Moja ljubezen do kulinaričnih doživetij se je začela na Tajskem. Hecno, ne? Ena najbolj "turističnih" destinacij sploh. Toda mi smo bili tam v lastni režiji, skupina popotnikov, ki se izogiba rutini, da ne rečem kako drugače, ponudbe turističnih agnecij. Iščemo pač neke svoje poti, bi rekla včasih celo stranpoti. Pa dobro, to je za kak drug blog, ne za tega o hrani.

Skratka, takrat na Tajskem sem "zavohala" kulinariko. Bogastvo barv in okusov, arom in začimb, različnih sestavin, ki s svojim prepletanjem na krožniku tako zelo zaznamujejo tajsko kulinariko, so me prevzeli. Sem že tam gledala po kuhinjah najbolj zakotnih gostiln, kako pripravljajo vsa tista živo pisana in tako neverejtno dobra čudesa, ki so nam jih nosili na razmajane mize, ob katerih smo posedali na še bolj razmajanih stolih.

Ulična priprava hrane me je tam res prevzela. Saj, to srečaš marsikje. A vseeno. Ko sem gledala po tistih kotlih, v katerih so pripravljali najrazličnejše juhe in curryje, pa pečene rezance (teh se sploh ne morem najesti) in jih mešali z vsem tistim, kar si s prstom pokazal, da bi imel zraven, je bilo dovolj, da sem šla domov otovorjena s kupom pripomočkov (kot je mrežasto cedilo za rezance ali narezano zelje, ko ga jemlješ iz vrele juhe ali vode; kovinske skodelice z majhnimi zajemalkami za omake s čilijem), začimb (jih je preveč, da bi jih tu naštevala), zelišč in raznih past (škampova na primer). Plus seveda dve kuharski knjigi.

 

Brez čilija ni nič ... 

 

In potem moje veselje, ko sem doma pripravila tajske jedi in mi je ekipa, s katero smo bili tam, dala priznanje z besedami, da ima večina jedi skorajda povsem tak okus kot "tam doli". V popolnosti jih pri nas res ne moreš pričarati, dober približek pa lahko. In tako sem pred skoraj 15 leti postala stalen odjemalec tajskih začimb in zelišč (limonina trava, tajska bazilika, koriander, galangal, tamarind, če naštejem le najbolj znane in pogosto uporabljene).

Moja najljubša kombinacija: piščanec, čebula in tajske začimbe

 

Pekoči okusi Mehike

Čez leto dni nas je pot peljala v Mehiko in Gvatemalo ter na Kubo. Nisem se mogla najesti tortilj, polnjenih s pasiranim fižolom.  Kjerkoli na cesti sem zagledala aluminajsat vedra z maso za tortilje, že sem stala zraven in čakala, da mi jo pripravijo: najprej s pestjo zajamejo testo, ga sploščijo, premažejo z nadevom, zvijejo, segrejo na plošči in to je to. Pa buritosi - ne vem zakaj, a v burito zvita tortilja mi je še zdaj najljubša. Z govedino, papriko, veliko fižola in koruze.

Guacamole mi je prav tako zlezel pod kožo, čili con carne je še zdaj ena mojih najljubših jedi na žlico. Zdaj, ko se tudi pri nas dobi rjav ali celo črn fižol, tudi pasiran, je priprava toliko lažja. Tudi, ker se številne začimbe dobijo pri nas in se lahko z njihovo pomočjo približamo Mehiki. Kaj vem, ko kuham hrano, ki sem jo poskušala v kateri o držav, me spomini kar nesejo tja nazaj ... Sploh, ko mešam začimbe in jih dodajam vsako posebej, da na koncu nastane nekaj podobnega tistemu, v čemer smo uživali na oni strani luže.

Itak, da mi je mehiška kuhinja všeč ne zaradi svojih številnih kombinacij, a tudi zato, ker ni nikak greh, ko je hrana pekoča.... Obožujem pekočo hrano, in pekoč okus je tudi eden razlogov, zakaj tako zelo uživam tudi v tajski hrani. Redko katere jedi si še dodatno ne prelijem z ribjo omako, v kateri plavajo narezani zeleni in rdeči čiliji. In tudi mehiška hrana je tako zelo pripravna, da jo še dodatno potresemo s čilijem, poprom ....

Povabimo se ....

Ko sem nekako že zakorakala v te moje amaterske kulinarične vode, sem  v nekem trenutku izrabila priložnost, ki se je ponudila tudi zavoljo dela, ki ga sicer opravljam.  Da mi namreč kulinariko posamezne države predstavijo, tisti, ki jo najbolj poznajo, in ki jim je, med drugim, naloga tudi promocija te plati države, ki jo zastopajo.

Začela sem s Turčijo, njihova takratna veleposlanica se je med prvimi odzvala na moj predlog. V njeni zasebni rezidenci sem se po kuhinji smukala s kuharico in izvedela kup zanimivih podrobnosti, preizkušala številne jedi, ki nam jih je pripravila, dobila recepte zanje in obisk sklenila s pravo turško kavo.

Del pojedine, ki so jo pripravilina veleposlaništvu Turčije (fotografije in tekst sta bila objavljena v tendiku 7D)

 

Ko sem potem obiskala Istanbul (glavni razlog, da sem to mesto pred dvema letoma uvrstila na vrh mojih želja je bila sicer knjiga Orhana Pamuka Istanbul, spomini na mesto), sem z nekaj malega znanja o turški kuhinji na sploh s toliko večjim zanimanjem spremljala kulinarično ponudbo mesta.

Tipično in značilno, a še zdaleč ne edino, kar ponujajo v Istanbulu

 

In seveda poizkušala in poizkušala, kupila še dve knjigi in kup začimb, po povratku domov pa takoj eksperimentiranje. Ena prvih jedi je bil jagnječji kebab s pistacijami, zraven jogurt. Na kovinskih nabodalih, ki sem jih kupila v neki zakotni istanbulski tržnici in jih domov prinesla zavite v časopisni papir.

Za vzorec Francije

Sledil je obisk pri, prav tako že nekdanji, veleposlanici Francije. Izjemno prijetna sogovornica, ki je povedala veliko zanimivega o kuhinjskih navadah Francozov po vseh njihovih pokrajinah, me podučila, kako mora biti obrnjen jedilni pribor na mizi, potem pa naju s kolegom prepustila mlademu kuharju, ki je bil sredi priprave kosila s štirimi hodi za goste veleposlanice. Izjemna izkušnja.

Sem dovolj uživala že v kuhinji, tako da sem privatno domovanje veleposlanice zapustila, še preden so gostje prišli. In spoznala, da je francoska kuhinja zelo daleč od zgolj smetane in masla ...

 

Quiche Lorraine, kot jo je pripravil francoski kuhar (fotografija in tekst sta bila objavljena v tedniku 7D)

 

Naslednji so bili na vrsti Grki. To je šele bila zgodba. Niso namreč (še) imeli svojega kuharja, pa sva s tajnikom ambasade debatirala o tem in onem, kake tri ure klepeta so minile, kot bi mignil - seveda, Grki so pravi uživači in pogovor o hrani in pijači se zlepa ne zaključi. Kot nadomestek, ker so bili brez kuharja, so mi podarili posebno izdajo knjige o sodobni grški gastronomiji. Dragocena reč, v njej je vsa zgodovina prehranjevanja v Grčiji po posameznih področjih, za na vrh pa poleg receptov za nekatere tradicionalne jedi tudi nekaj receptov iz najsodobnejše grške gastronomije. Če že ni bilo kuharja, je pa le odlična, in za povrh zelo redka knjiga ostala za spomin.

Presenetljiva Poljska

Tudi nekdanji veleposlanik Poljske je s kulinariko še  kako poskrbel za prepoznavnost te dežele. Ekipa znanih kuharjev iz te države je več dni ustavrjala v kuhinji hotela Lev v Ljubljani in za en dan so med lonce in pulte povabili tudi neka "zunanjih". Seveda sem se takoj podvizala v Ljubljano in najprej spremljal pripravo jedi za prvi, promocijski večer, potem pa smo mnogi z odprtimi očmi in usti pogledovali po mizah. Poljska kulinarika ni ena tistih svetovno prepoznanih na prvo žogo, a skriva v vsebi vrsto zanimiv, izjemno okusnih in na oko privlačnih jedi. S sodobnimi prijemi se oddaljuje od nekdaj težke kuhinje, z izbiro sestavin in načinom priprave hrane vzbuja zanimanje in tudi občudovanje. Posnetki so zgovorni:

 

Jabolčna pita s mentinim prelivom


Veliko zelenjave in solat, ne samo juhe in meso

 

Bo za drugi del bloga kar dovolj. Moram si seznam naredit, kaj naj še vse opišem, da česa zanimivega ne izpustim ali pozabim kaj pomembnega omenit.

Blogi istega avtorja

Mnenja o blogu

zeta  

kuha že od: 21.5.2009

Št. objav: 1353

Objavljeno 18.9.2011 ob 17:26

Pa ravno pri temle blogu smo ostali kar brez komentarja. S kakšnim veseljem bi ti delala družbo mamamia, na potovanjih in pri držanju žlice, vilic, tudi z roko bi jedla, samo, da bi lahko sodelovala pri pokušanju tehle dobrot.

Sicer pa se tudi jaz trudim, mogoče preveč in prepogosto in bi lahko vse tole pečenje, ki človeka tako omami že med tem, ko je v pečici, kaj šele potem, ko se mi zdi, da sem pri prejšnjem koščku premalo pozornosti namenila temu in onemu okusu in preverjam do onemoglosti in do zadnjega koščka. Ampak, vsak ima kakšno napako, a ne?

mali kuhar  

kuha že od: 14.10.2011

Št. objav: 748

Objavljeno 16.6.2012 ob 13:23

Obožujem tuje kuhinje še posebej mehiško, indijsko in pa vzhodno azijsko. Mediteranska ali sredozemska (naša kuhinja) se mi zdi ''dolgočasna'', mogoče zato ker sem se tukaj rodil in sem je navajen.. mogoče če bi se rodil kje drugje bi mi bila bolj zanimiva (kdo ve?), vendar vseeno sem srečen in zelo rad okušam tuje kuhinje :P

Vesnuska  

kuha že od: 1.1.2011

Št. objav: 944

Objavljeno 17.6.2012 ob 19:05

Od kdaj pa je mediteranska kuhinja ''naša'' ?

mišzmoke  

kuha že od: 28.8.2010

Št. objav: 4389

Objavljeno 17.6.2012 ob 19:51

, a sem zamudila, a so nam vzeli Primorsko?

Vesnuska  

kuha že od: 1.1.2011

Št. objav: 944

Objavljeno 17.6.2012 ob 20:11

Ups, imaš prav veš. Zelo ozko sem gledala, ker sem sama pač iz štajerske...

mišzmoke  

kuha že od: 28.8.2010

Št. objav: 4389

Objavljeno 17.6.2012 ob 22:12

, se zgodi, Vesnuška.

@mali kuhar, že res, da so okusi različni, ampak, občutek imam, da nisi ravno poznavalec sredozemske kuhinje.

ledenka_  

kuha že od: 27.12.2009

Št. objav: 581

Objavljeno 18.6.2012 ob 10:39

mamamia super blog :)

tudi sama sem Primorka in v naši družini smo navajeni pripravljati mediteransko kuhinjo. Tako so bili naučeni že moji predniki, ki jih nisem poznala.

Te kuhinje sm navajena in nikoli se mi ni zazdela dolgočasna. Obožujem zelenjavo na vse možne načine, pa kakšen dober sir zraven, oljke in oljčno olje.

Obiskovala sem tudi veliko mediteranskih držav in povsod mi je bila hrana izjemno všeč.

Dobra lastnost te kuhinje je tudi da je izjemno lahko prebavljiva, in ti "nič ne ostane na želodcu".

Lp

Vesnuska  

kuha že od: 1.1.2011

Št. objav: 944

Objavljeno 18.6.2012 ob 11:17

Tudi meni je mediteranska kuhinja zelo všeč. Pred kakimi desetimi leti, ko sem bila še otrok sem gledala kako Jamie Oliver oporablja olivno olje, kapre, češnjev paradižnik, olive, paramezan...

To se mi je zdela taka ''fancy'' hrana, ker se to pri nas ni uporabljalo. Te sestavine so mi danes dokaj vsakdanje in domače, ljubše so mi kot naše domače sestavine. Včasih si mislim, da to ni prav, ker bi morali ceniti pravo domačo hrano, a mi mediteranska kuhinja daje več možnosti za raznolike vegetarijanske jedi.

mamamia  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15669

Objavljeno 18.6.2012 ob 12:43

mali kuhar, brez zamere, a če katera kuhinja pod tem našim ljubim soncem ni dolgočasna, potem je to gotovo sredozemska. Poznam veliko bolj enolične kulinarike, večinoma so posledeice naravnih danosti (srednje azijske na primer, a so tudi te vse prej kot dolgočasne in enolične, bi rekla morda le, da so manj pisane in raznolike).

Sredozemska kuhinja oziroma kar razumemo pod tem pojmom, ponuja toliko raznolikosti, bogastva okusov in predvsem lahkotnosti kot malo katera, vsaka država ima tudi neke svoje specifike in v kombinaciji z začimbami lahlo ustvarjamo neverjetne kombinacije.

Za povrh je pa ta kuhinja še zdravju blagodejna. Takorekoč popolna je, sploh ker je v sredozemskih državah tudi nekaj izjemnih vinorodnih okolišev.

Če pa ima kdo za seredozemsko kuhinjo le zdušeno zelenjavo in testenine na sto načinov, pa kak kos jagnjetine ali ribe, je pa seveda druga reč. To zna pa biti dolgčas ...

nola  

kuha že od: 25.1.2006

Št. objav: 3112

Objavljeno 18.6.2012 ob 14:13

Mamamia, upam, da tudi ti ne boš zamerila, ampak v Sloveniji se pač v glavnem že po tradiciji je po sredozemsko, saj smo tudi tisti, ki smo najbolj stran od morja od njega le dobrih sto kilometrov stran.

Tako kot Malemu kuharju tudi meni včasih ta toliko povdarjani Mediteran malo presede, saj to je pa res samo naša domača košta, doktorandom iz takšnega ali drugačnega olivnega olja pa kokljam, ki sredi poletja reklamorajo pske, se upam, z zdravimi pljuči vsi nasmejimo.

Smo sredozemska pokrajina in v glavnem jemo, kar nam okolje nudi, tibetansko maslo itd. je gotovo zanimivo, ampak dan na dan?

Kam pa goreči zagovorniki sredozemske košte uvrščate polento, fižole in paradižnik?

mamamia  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15669

Objavljeno 18.6.2012 ob 16:13

Saj nič ne zamerim, nimam kaj. Jaz sem se samo obregnila ob dejstvo, da je malemu kuharju mediteranska kuhinja dolgočasna. Očitno, ker je je vajen.

Vse ostalo pa se mi le zdi, da nekako v podobnem tonu meljemo.

mišzmoke  

kuha že od: 28.8.2010

Št. objav: 4389

Objavljeno 18.6.2012 ob 16:21

Ja, hrana od Belega križa, preko Italije, Monaka, Francije, Španije, Maroka, Alžirije, Tunizije, Malte, Libije, Egipta, Izraela, Libanona, Sirije, Turčije (vključno z Istanbulom ), Cipra, Grčije, Albanije, Črne Gore, BiH-a, Hrvaške in nazaj do piranske Punte, isti dolgčas,

(to so le države z morjem, baje še marsikaj drugega spada v Sredozemlje, če sem kaj spustila, se opravičujem, pač)

Lisa  

kuha že od: 13.1.2005

Št. objav: 1812

Objavljeno 18.6.2012 ob 18:11

Po mojem imamo neverjetno srečo, da smo locirani ravno na stičišču vplivov srednjeevropske (avstroogrske), italijanske in turške kuhinje, pa še sami imamo ponudit kaj svojega. Komur je tu dolgočasno, bi morda moral na kakšen tečaj?

Mygrace

Št. objav: 6506

Objavljeno 18.6.2012 ob 18:50

Že zdavnaj se debata ne vrti več okrog tistega nerodnega malikuharjevega zapisa, noooo...............

mali kuhar  

kuha že od: 14.10.2011

Št. objav: 748

Objavljeno 18.6.2012 ob 19:39

ja no mogoče sem res to nekam čudno napisal.. vglavnem sem hotel izraziti samo svoje mnenje (zavedam se da je naša kuhinja zelo zdrava(če ni najbolj zdrava med vsemi) in sem srečen,da jo jem skoraj vsak dan in je ne bi zamenjal za kako drugo, vendar se mi zdijo tuje kuhinje bolj zanimive zaradi začimb, barv in vsega, ki se pojavlja v njih). s svojim mnenjem nisem hotel kritizirati nobene kuhinje.

pera:)  

kuha že od: 9.6.2009

Št. objav: 90

Objavljeno 29.6.2012 ob 20:30

mamamia jaz te prav občudujem.. ko berem tvoje članke je kot, da sem na potovanju:)! Kako lepo bi pa še bilo če bi to hrano na slikah lahko poskusila... jooj preveč sanjam ;)

super si!!

naor  

kuha že od: 4.3.2010

Št. objav: 7692

Objavljeno 29.6.2012 ob 22:56

Zelo vesel

Jaz tudi. Kar se pa mediteranske kuhinje tiče, pa tole. Enim gre na živce, ker je že malo obrabljen izraz, samo samo s poimenovanjem lahko povemo, kakšna hrana nas čaka. Moji predniki so Dolenjci. Z leti imam rada to hrano le v času, ko se ohladi. V poletni vročini pa postanem prava Primorka, če lahko tako rečem. Paradižnik, bučke, ribe, oljčno olje sicer vse leto, lahka, dobra hrana, ki ti da energijo, ne obremeni pa želodca.

Mamamia pa itak naredi tako, da sline kar tečejo.

naor  

kuha že od: 4.3.2010

Št. objav: 7692

Objavljeno 29.6.2012 ob 23:03

Še tole bi dodala. Nisem prepričana, da je vsa Slovenija sredozemska pokrajina. Le del nje, seveda. Je pa Slovenija tudi gorska pokrajina, panonska, pa še kaj bi se našlo. Prekmurje ima odlične jedi, ampak tudi obolevnost za srčno žilnimi boleznimi, sladkorno, največ debelih ljudi itd., je najvišja v Sloveniji, najnižja pa na Primorskem, kar se pripisuje prav zdravi prehrani.

mali kuhar  

kuha že od: 14.10.2011

Št. objav: 748

Objavljeno 30.6.2012 ob 14:26

Zelo vesel

Slovenija je zelo posebna dežela saj se v njej mešajo vse že prej naštete pokrajine (primorska,gorska,panonska...) z njimi tudi kulinarika in ni veliko takih držav na svetu!

mamamia  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15669

Objavljeno 1.7.2012 ob 14:39

mali kuhar, že v sosečini, pri naši južni sosedi Hrvaški, najdeš vsaj tako raznoliko kulinarično dogajanje kot v Sloveniji. Njihova obala in otoki, osrednji del - Slavonija, Gorski Kotar, Zagorje --- pisani kulinariki ne konca ne kraja. In na primer Francija, Španija - J in S obala in notranjost - kulinarična raznolikost, kot da nismo v isti državi. Da ne govorimo i Indiji in Kitajski, TAaski, Burmi - z vso raznolikostjo priprave hrane po pokrajinah in glede na lego (obala, celinski del, gorati predeli ...). Morda je pri nas bolj zanimivo to, da je tako različna kulinarika na tako majhnem prostoru, dve uri narazen od Prekmurja z njihovo Tunko, dodoli in gibanico, preko osrednje Slovenije pa tja do Obale in Primorske, in križ od Gorenjske do Bele Krajine ...

Za pošiljanje mnenj je potreben vpis ali prijava!

Število ogledov strani: 18858

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Trixi
malo za hecBojaan24
MOJ vrteta
Kaj danes za zajtrkgligor
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti