Večerja za šest - drugi del

Druženje pri mizi se nadaljuje, prvi krog je sklenjen

blog: hrana, kuhanje / nasveti, avtor: mamamia 

Privoščile smo si nekaj časa samo zase in še si bomo

Prejšnji blog Večerja za šest sem končala pri četrti, pri meni torej. Od oktobra je minilo že nekaj mesecev, me smo se pa kar družile. Aprila smo sklenile prvi krog, torej smo se dobile pri peti in šesti, vmes pa še dva krat kar tako. Okoli Novega leta, da smo malo počvekale in se popackale s škampi na buzaro, kot jih dela naša takratna gostiteljica, potem pa smo šle enkrat v restavracijo Milenium in se pustile razvajati.

A gremo lepo po vrsti.

 

Peto dejanje Večerje za šest  torej.

Gostiteljica nas je dotolkla že na samem začetku, z aperitivom: koščice granatnega jabolka, namočene v konjaku, in potem prelite s penino ... Ravno prav za začetek nadvse prijetnega večera.

 

Malo smo poklepetale, navsezadnje se nismo srečale nekaj tednov. Po drugem kozarcu aperitiva smo potem le sedle k mizi, radovedne, kaj nas čaka.

 

No, čakal nas je mariniran svinjski jezik z dodatkom črne redkvice in fižola - kako je bilo to slastno ... Sočno, zavoljo redkvice samo malenkost pikantno, nekaj kapljic bučnega olja za še popolnejši okus, črna redkvica s fižolom pa itak ni, da bi posebej omenjala. Nebeško.

 

Potem pa kremna bučna juha z bučnim oljem in bučnimi semeni, v znaku jeseni seveda …

 

Sledil je zajček v svetli omaki s skutno-zdrobovimi cmoki, ajdova kaša z gobami, motovilec v solati s fižolom in češnjevim paradižnikom

...

Sladica pa spet "za ubit": krema iz kakija z rumom, podložena s sladko smetano. Nismo spraševale, od kod naši gostiteljici recepti in  ideje, me smo uživale v hrani, ona tudi, pa še zadovoljno se je smehljala, ker je tudi njej večerja uspela »v nulo.«

 

Smo dobile krila in do enih ponoči sploh nismo mogle od mize ...

 

Silvestrovo pred silvestrovim

Ker za našo stalno šesto članico še ni bilo dokončne odločitve oziroma bolj potrditve z njene strani, smo se, da ne bi spet predolgo trajalo do naslednjega srečanja in sklenitve prvega kroga, pač srečale kar tako. Ker se je prva gostiteljica nekaj širokoustila o tem, kako ona pripravlja škampe na buzaro in da so za dol past in podobno, smo se pač povabile k njej. Da to preverimo. Seveda smo jo zadolžile, da nekaj pripravi za »prej« in za »potem«, tudi zato, ker je na vsakem srečanju razlagala o eni fini čokoladni sladici … Da ne bi vse breme padlo na njo, smo ostale prinesle nekaj sladkega, piškote, ki smo jih pred prazniki itak pekle. Pa malo potice in kokosovih kroglic.

 

No, za začetek smo dobile lahek grižljajček: sardelni file z limono in lovorjem, pečeno v pečici, z dodatkom zelišč. Odlično.

No, vmes smo »tolkle« po aperitivu, nad katerim smo se navdušile v petem krogu, potem pa je sledil osrednji obrok: škampi na buzaro a la naša gostiteljica. Kake velike filozofije pri buzari itak ni, osnove so znane, gre bolj za dodatke: konjak, začimbe, maslo …

 

Ni kaj, belega kruha je bilo dovolj za namaknje, ob repkih in trupih smo kar »mljackale«. Razen ene, ki je, na njeno veliko žalost, alergična na morske sadeže, in je morala pač eno veliko orado »pospravit«.

Na koncu smo seveda dobile toliko hvaljeno čokoladno kremo, nekaj v stilu straciatella je bilo. Nasitno, da je kaj, a je na koncu še malo prostora za piškote ostalo.

Da nam ne bi bilo dolgčas, smo ob glasbi in kozarcu penine hitro še eno rundo brizganih piškotov spekle (ena se je na vsak način hotela naučiti, kako se delajo, pa smo izrabili priliko on jo naučili …).

 

To je bilo pa namesto digestiva, čokoladne skodelice z jajčnim likerjem:

 

Razvajanje

Čakajoč na odločitev o stalni šesti članici smo se zmenile, da gremo enkrat vse supaj »ven«. Naj nam strežejo drugi in nas razvajajo. Na tem srečanju smo potem dokončno sprejele medse še šesto članico in zdaj je zasedba popolna.

Razvajali so nas v restavraciji Milenium. Majhna, skrita med hišami v naselju blizu mesta, a domača, prisrčna. Začele smo z govejim karpačom in parmezanom - en del omizja, drugi se je odločil za morsko solato:

nadaljevale s kremno čemaževo juho

 

(polovica omizja) in gobovo juho (druga polovica).

Glavna jed je bila – uh. Piščančji file s črno trobento in zraven sirov štrukeljček, kruhova rezina in na paličice narezane bučke, motovilec za spremljavo. Nebeško.

 

Odločitev za sladico je bila vražje težka, pa smo nekatere upoštevale nasvet moje drage kulinarične prijateljice Vendeline jr: če se ne moreš odločit med dvema stvarema, vzami obe. Tako smo uživale v hruški, kuhani v belem vinu in začinjeni s kurkumo,

pa v odlični izbedbi zlate klasike na štajerskem koncu, šarloti:

 

 

Vinska spremljava je samo še zaokrožala okuse.

 

Šesti krog

In potem nam je končno uspelo: šesto srečanje, zaključen prvi krog Večerje za šest.

Tokrat smo se odpeljale na Ptuj. Penina z jagodami za dobrodošlico.

 

Ravno prav, da vzbudi tek. Pogledujemo k mizi, na kateri so na sredi rumeni tulipani, znak pomladi. Kaj neki nas čaka? Vemo, da je gostiteljica odlična kuharica, čeprav navzven skromna.

A z govejim karpačom, ravno prav začinjem z odličnim balzamičnim kisom in okrašenim z narezanimi olivami kaže, da še kako obvlada.

 

Odličen uvod v nadaljevanje, ne glede na to, kaj nas čaka.

Sledi enostavna, a izjemno okusna zelenjavna juha s kvinojo. Še jaz, ki se nenehno zmrdujem nad zelenjavo, sploh pa nad manj znanimi žitaricami ali stročnicami, z užitkom srebam. Ne le, da ne bi gostiteljice spravila v zadrego, če bi rekla, da tega ne jem, ampak zato, ker je bila juha res dobra.

 

Še cvetačo sem spravila po grlu, zmečkano sicer, a vseeno. Ljubiteljice zelenjave so pa itak omedlevale.

Ajdova kaša z gobami sicer ni tako zelo nepoznana jed, a to, kar smo jedle, je bilo »za dol past«. Sočno, ravno prav začinjeno, gobe na drobno narezane, da sem jih še jaz brez težav jedla … Odlična priloga k tako sočni telečji pečenki, da smo potem pri mizi kar nekaj časa debatirale, kako kuharici to uspe.

 

Gostilejica pravi, da je čisto preprosto, v kar pa ostali del omizja ni bil ravno prepričan. Že ima kakšno svojo skrivnost. Pa naj jo ima, da bi jo le še večkrat delila z nami, smo si zaželele.

Po glavni jedi smo imele malo premora, ena članica je itak nenehno hodila tv prenos odbojke gledat, ker je sin igral, pa smo še o športu kakšno rekle. Potem pa še eno veliko pričakovanje – kaj bo za sladico?

Še ena mojstrovina naše gostiteljice – torta z borovničevim nadevom in sladko smetano.

 

Sočen biskvit, osvežjuč nadev, ki mu je smetana dala le še piko na i. In eno fino vino zraven, da se okusi tako lepo zlijejo, da smo kar predle.

 

Nič ne de, da je prvi krog sklenjen. Imamo že ideje za naprej. Načrtujemo skupno pot nekam, za dva dni, na morje morda, da bomo vse skupaj morske jedi pripravljale. In šle na morju v eno čudovito konobo, na malce razvajanja spet.

Nismo se še dogovorile za datum, a volja in dober namen sta tu. Če smo en krog že sklenile, ni vrag, da ne bi vsaj začele drugega …

 

 

Blogi istega avtorja

Mnenja o blogu

hedonist  

kuha že od: 26.6.2008

Št. objav: 4767

Objavljeno 27.5.2013 ob 9:01

Slastno Mamamia, čim prej v drugi krog. Nestrpno čakam :)

receptTetePepe  

kuha že od: 16.4.2013

Št. objav: 41

Objavljeno 27.5.2013 ob 11:17

O, Mamamia, ti pa znaš človeku lušte naredit že v začetku tedna, ko smo še siti vsega nedeljskega. Tudi jaz čakam naslednji krog.

jaša  

kuha že od: 1.2.2008

Št. objav: 1008

Objavljeno 27.5.2013 ob 19:51

Bravooooo, cestitke!

To pogresam in sem vsa presrecna, ko lahko uzivam ob branju in slikicah t.i. Perfektes dinner od mamamie.

Supercaaaa.

Hvala mamamia, da to delis z nami.

mamamia  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15350

Objavljeno 27.5.2013 ob 23:33

Zdaj bomo še knjigo izdale. z recepti in izborom fotogtafoj ...Je nekaj dela s tem , a trud bo polačana

Johanna  

kuha že od: 14.5.2013

Št. objav: 377

Objavljeno 28.5.2013 ob 0:00

Jaša, jaz bi dodala še promi - das perfekte promi dinner. Wer ist der profi? Naša mamamia.

mamamia  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15350

Objavljeno 28.5.2013 ob 9:41

Johanna, pa veš da je zaradi te nemške oddaje nastalo to druženje? Moja svakinja je prišla na idejo, da če se lahko "promi" dobivajo, zakaj se ne bi še me? In smo začele druženje. Vmes je ena članica odnehala, ni razpoložena za kuhanje oziroma ji zmanjkuje časa zaradi obveznosti, ena, ki je bila prvič zraven, je prav tako odnehala, ker pravi da se ji res ne ljubi kuhat in k sebi povabit, tako da se je potem ekipa "v hodu" dokončno oblikovala.

In nam je res lepo, ko se tako občasno dobimo in družimo. Zdaj smo se dogovorile za skupno srečanje, da bomo vse skupaj kuhale in ne bo večer le na bremenih gostiteljice.

Me veseli, da so vam taki blogi všeč.

nola  

kuha že od: 25.1.2006

Št. objav: 3112

Objavljeno 28.5.2013 ob 10:33

Taki blogi so najlepši in najbolj zanimivi. Že težko čakam nadaljevanja, če bo še knjiga, bom pa še bolj nestrpna.

Mi smo pa zadnje leto obudili navado iz študentskih let in sicer princip VNSP (vsak nekaj skuha in prinese).

Je sicer daleč od prefinjenosti avtorski obedov, kot jih lahko prebiramo in si nekaj ocvirkov celo ogledamo v blogih, ampak namen - druženje in zabava ob zanimivi hrani pa dolgotrajno planiranje, seveda tudi ob obloženi mizi- je pa dosežen.

Smo sicer že nekajkrat poskusili(le) tudi s skupnim kuhanjem, pa ne vem, ali so naše kuhinje premajhne ali naši egi preveliki, skratka, nam se, razen v visokem poletju, ko se peče na prostem pod peko ali na žaru bolj obnese VNSP.

jaša  

kuha že od: 1.2.2008

Št. objav: 1008

Objavljeno 28.5.2013 ob 15:34

Johanna zadela si v crno, tocno in doticno kar si napisala, sem zelela s tem povedat.

Hvala tebi in mamamia, ki je res nas promi.

Komaj cakam nadaljevanje....

Lp

Johanna  

kuha že od: 14.5.2013

Št. objav: 377

Objavljeno 29.5.2013 ob 0:06

Tako je, draga jaša, mamamija-prominenta kulinarike. Takšna občasna druženja so mi všeč. In tale blog, mamamie, bo mogoče navdihnil še koga, da bo organiziral podobno kulinarično druženje, čeprav sem prepričana, da zna bit stresno za gostitelja večera, ki že dneve prej načrtuje jedilnik. Takrat pa si rečemo:motor v srcu, hitrost v glavi, adrenalin v krvi...Ja, draga nola, to, o dolgotrajnem planiranju, pa mi je še kako poznano... pa egoti... si me nasmejala. Sicer pa, draga nola. kaj hočeš lepšega, od druženja na prostem, vonj po morju, obkrožena z oljkami, borovci, hortenzijami, mačkoni...Ko pa zapiha burja, pa zakurit v "šporhert". P.S. mamamia, nič bat, kupci za knjigo, že čakamo v vrsti.

lucka52  

kuha že od: 13.7.2007

Št. objav: 1938

Objavljeno 29.5.2013 ob 6:13

Z veseljem prebiram tele zapise, pa malo sem fouš, ker vam uspeva.

Namreč, pred mnogimi leti smo tudi me imele idejo o takih ženskih druženjih, pa se žal ni obneslo. Zaradi rahlo čudaškega soproga ene izmed naše " bande", ki se mu je zdelo neprimerno, da se ženske same klatijo naokoli, kot je dejal. Ostalo je pri dveh enodnevnih izletih, ki se jih še po toliko letih zelo rade spominjamo. In pravimo, da moramo ponoviti, pa... nič.

Mamamia, ali mi lahko prosim sfehtaš recept za torto z borovničevim nadevom, kar ne morem se je nagledati.

Čeprav se tudi ostalim jedem ne bi odrekla... Čestitke!

Vilma  

kuha že od: 30.8.2004

Št. objav: 560

Objavljeno 29.5.2013 ob 9:36

Mamamia me se trudimo že od začetka tega leta, da bi se takole družile, ob jedači, vsakič pri eni doma, pa nam še ni uspelo. Blog je izvrsten, odlične slike, čudovito branje!

Ker pa vidim, da so se tukaj začele zbirati ideje za ženska druženja, naj bo tu zapisana še naša. Pred dobrim mesecem smo se vrnile iz Maroka. Tri punce smo imele odprt bančni račun osem let. Vsak mesec smo dajale na stran 20 evorv in se je nabralo kr precej denarja. Prva destinacija nam je bila Kuba, pa ni uspelo, ker nismo uspele uskaldit dopustov in razpisanih terminov za to državo. Zato smo se odločile za Maroko. Denarja nam je še nekaj ostalo, tako da razmišljamo še o krajšem izletu na Irsko, drugo leto seveda. Ali pa bomo kar vezale denar in bomo čez par let spet ubrale daljšo pot.

Hvala bogu imamo normalne soproge, ki se jim ne zdi čudno, da ženske same klatijo po svetu. In to za celih 9 dni. Smo se pa naposlušale najrazličnejših komentarjev, ja. Tako na samem potovanju od sopotnikov kot tudi od domačih. Ampak nič ne de, živanih duš pač ne moreš privezat doma :D

mamamia  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15350

Objavljeno 29.5.2013 ob 9:50

Pravzaprav res, kako malo je včasih potrebno, da si popestrimo vsakdan. Ampak ve, Vilma, ste naredile še korak naprej. Me še nismo tako daleč, dogovarjamo se sicer za eno pot, kulinarično obarvano, za kake tri dni, a tudi v tej naši družbi ene niso vajene toliko časa biti same zdoma.

Tako da se bom na pot verjetno odpravila s katero drugo, sicer manjšo družbo, morda greva samo dve. Je mož verigo podaljšal, tako da iz kuhinje še kam ven pridem, hehe ...

@lucka52, pošljem recept, samo da mi ga gostiteljica prepošlje.

nola  

kuha že od: 25.1.2006

Št. objav: 3112

Objavljeno 29.5.2013 ob 10:00

Vilma, genialno!

mamamia  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15350

Objavljeno 29.5.2013 ob 10:03

Mislim, da bi Vilmina in moja družba lahko kakšno skupno rekle?

beatrice  

kuha že od: 18.11.2009

Št. objav: 137

Objavljeno 29.5.2013 ob 12:55

MAMAMIA,

imaš ZS:)

nola  

kuha že od: 25.1.2006

Št. objav: 3112

Objavljeno 29.5.2013 ob 13:14

Vilma, mi smo tudi pred leti (še v časih pred evri) takole nalagale svoje skromne šolde - v poštno hranilnico, ker je bila ena od nas tam v službi. Pa ne boš verjela, ampak prav v Maroko smo se odpravile, tri stare koklje 50+ pa še enega zamejca iz Trsta smo vzele s seboj.

Eno od boljših potovanj, za dva tedna smo šli, v Casablanci smo si takoj najeli avtomobil in prekrižarili deželo naše hipijevske preteklosti. Pa zamejc je prišel prav - kljub naši frankofonski izobrazbi se je za vse še najbolje zmenil v svojem tržaškem narečju.

mamamia  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15350

Objavljeno 29.5.2013 ob 15:41

Semena granatnega jabolka je namakala čez noč, toliko, da so bila komaj pokrita, potem je penino dolila tik preden smo nazdravile.

ežoj  

kuha že od: 24.2.2006

Št. objav: 6302

Objavljeno 29.5.2013 ob 16:05

Tudi jaz kongratuliram, vse je videti 1a(.com). Nekaj me vseen zanima: a res kakšna ženska tolk poje ( bolj ste mi podobne sestradanom knapu iz petdesetih let, ko še v rudnikih ni bilo tolk mašinerije in se vse delalo ročno ).

Pa še nekaj: a pomislite kaj na bližajočo se revolucijo in lačne množice na cesti, kako bi reagirale na tak blog?

mamamia  

kuha že od: 9.11.2004

Št. objav: 15350

Objavljeno 29.5.2013 ob 16:20

Glej, ežoj, štiri do pet jedi za večurno druženje - saj nismo jedle vsega naenkrat. Vsake nekaj tednov si pa lahko privoščimo, kaj? Blog je opis naših štirih druženj v nekaj mesecih.

Tvoj zadnji stavek je pa malo mimo. Sama imam dovolj socialnega čuta, vendar ne pričakuje od mene, da si ne bom kupila novih čevljev, ker revščina vlada vseposvsod naokoli in si jih kdo druge ne more. Ali da se bom odrekla čemu drugemu, kar sem sama pošteno zaslužila?

jesen  

kuha že od: 5.10.2004

Št. objav: 410

Objavljeno 29.5.2013 ob 19:21

Vesel

Čestitke!

Sem 2x prebrala in podrobno pregledala slikice,kar predstavlam si kako katera zgleda,pa, čeprav se vidi samo roka,tak občutek sem dobila,da bi vas kar prepoznala,če bi vas kje srečala .Skratka lepo,jaz bi še prosim-repete.

Pri nas se z brati in sestro zmenimo,kadar je kakšno družinsko praznovanje,pa nekdo prinese meso,drugi priloge in solate,tretji sladice,pa spet četrti pijačo,juha se pa skuha pri tistem ,kjer imamo žurko.

No nekaj je,ni pa tako spedenano kot pri tebi mamamia.

Za pošiljanje mnenj je potreben vpis ali prijava!

Število ogledov strani: 22374

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?sandrak
Kaj danes za zajtrkŠpelais
MOJ vrtjohana
malo za hecrajko0028
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti