cvetka5  

član od: 30.9.2010

sporočila:44

tema odprta - 8. jan 2012 18:46 | ogledi: 13.101 | odgovori: 45

Imam 11 dni staro hčerkico in problem je v tem da noče spati v svoji posteljici! Ko jo hočem dati podnevi v posteljico se začne jokati in se ne umiri dokler jo ne vzamem ven in dam na sedežno. Vedno hoče spati na sedežni, tam takoj zaspi. Če pa jo nesem v posteljico med tem ko spi se takoj zbudi in spet v jok. Ponoči pa traja kar dobro uro da jo z mojim lahko dava spat v posteljico ker se joka in dudo meče iz ust...Kaj naj naredim??? Res bi jo rada navadla da spi v svoji postelji, ne pa na sedežni ali pri nama v postelji.  Gotovo ima katera kakšen pameten nasvet zame

cvetka5

elaphus  

član od: 27.9.2002

sporočila: 6924

8. jan 2012 19:07

Na žalost nimam pametnega nasveta zate, samo grozno razcrkljevalno in blesavo teorijo: devet mesecev si svojo ljubko dojenčico nosila s seboj, kamorkoli si šla, bila je na toplem in varnem, ujčkala si jo, ji govorila prijazne besede, poslušala je pomirjevalno bitje tvojega srca, zdaj pa naenkrat - konec. Prišlo je rojstvo, dojenček ima, da spi v svoji postelji in konec. A vidva s tvojim možem tudi spita v ločenih posteljah, dva ali tri metre narazen? A da ne? Zakaj pa ne? Zakaj so zakonske postelje vedno tesno skupaj, otrok mora pa spati ločeno od staršev, ko malo odraste, pa kar v svoji sobi? Nikoli nisem razumela te odločne politike - brez crkljanja otrok!!! Zakaj?? Otroci so za crkljanje, še prehitro odrastejo!! Ampak, da se razumemo - ne crkljanje brez vsakršne mere. Če pa 11 dni star otrok noče spati v svoji posteljici, pa mislim, da to ni nobena grozota. Da bo spala v svoji postelji, se bo navadila, brez skrbi. Pa če se to ne zgodi od danes do jutri, se ne splača metati na zobe. Daj času čas in uživaj v svoji dojenčici, v svojem materinstvu in v  novopečeni družinici!   

lp

cervus

Atina  

član od: 29.11.2004

sporočila: 3792

8. jan 2012 19:14

Cvetka, tvoja hčerkica je stara 11 dni. Pred 11 dnevi je bila v varnem zavetju tvojega telesa. Ne odrekaj ji svoje toplote in občutka varnosti. Za navajanje v svoji posteljici bo še čas.

 

Imam tri otroke, najmlajši je star 18 mesecev. Noben ni nikoli imel dude. Zaspali so izključno ob 'mama-dudi'. Speče sem prestavila v posteljico - ali pa ne, če sem še sama zaspala zraven. Starejša dva sta začela spati v svoji sobi pri približno dveh letih. Brez težav, noben ni nikoli prišel v najino sobo, čeprav je bilo prej spanje 'v troje' pogosta praksa.

 

Kaj hočem povedati, ne sekiraj se in se prilagodi potrebam svoje hčerkice. Seveda se bodo našli tudi nasveti v smislu 'vztrajaj, pa kaj, če joka, bo že minilo', a sama nisem imela srca za tako vzgojo. Odločiš se pa sama.

 

Veliko nasvetov najdeš tudi v knjigi http://www.didakta.si/e-knjigarna/prirocniki/vzgoja

 

Pa čestitke ob rojstvu!

Atina

Rebeka  

član od: 1.10.2001

sporočila: 563

8. jan 2012 19:15

cvetka5....žal samo vztrajnost, vztrajnost, vztrajnost...vztrajajta in ne obupajta vrjemi splača se ...vem da je sedaj huda, da sta utrujena, da...mi smo to dali pred kratkim 2x skozi, pa sedaj greta sama po umivanju zob v postelje, brez pogajanj, izsiljevanja,...pa sta stara 2 in 3,5 leta. 

Ko bo hudo jo potolaži - pobožaj po glavici ali kaj podobnega, ponudi dudo (mi smo dali gor kapljico vetrovnih kapljic)...

pri nas je to zaleglo...je pa res da so naši na začetku zaspali ob dojenju in so se težave začela okoli 4 meseca

Rebeka

Atina  

član od: 29.11.2004

sporočila: 3792

8. jan 2012 19:18

No Elaphus, sva usklajeni :) In podobnega mnenja.

 

Pa še to: če je bil kdo kdaj zgrožen, ko sem povedala, da naš dojenček pri nas spi, sem dala analogijo iz živalskega sveta: mama muca spi s svojimi mladiči, prav tako psica, pa levinja, opica ... človek pa naj bi že takoj dal mladiče v svojo posteljo, še več, nekateri že novorojenčke dajejo v svojo sobo.

Atina

zeta  

član od: 21.5.2009

sporočila: 1353

8. jan 2012 19:18

Lepo si napisala elaphus, pa tudi s tabo, limnol se strinjam. 11 dni star dojenček še ni razvajen ali trmast, le bližino in zaščito, ki mu je bila odvzeta tako na hitro, pogreša. Mogoče je sedežna vseeno bliže tebi, te sliši in čuti in se tam bolje počuti, ko jo daš čez dan spat. Počasi se bo privajala na svojo posteljico. Če je mogoče jo prestavi na svojo stran postelje, da te bo čutila blizu in bo pomirjena. Pocrkljaj jo, sčasoma, ko se bo čutila varno bo tudi lepo zaspala, nikar ne dovoli, da joče in v joku zaspi. Zakaj pa imajo otroci mame?

zeta

Rebeka  

član od: 1.10.2001

sporočila: 563

8. jan 2012 19:21

vidim da so me že druge prehitele...in sedaj sem se spomnila še nekaj..ko sem rodila mi je ena izmed sester v bolnici dejala da ni nič narobe če otrok zaspi v mamini postelji oz. tudi kdaj spi ob mami, ker posebaj še na začetku potrebuje vonj, toplino, zavetje mame kot jo je imel prej 9 mesecev, tako da..jaz bi z ukrepi še malo počakala...kot sem napisala prej - pri nas so se težave začele kasneje

cvetka5  

član od: 30.9.2010

sporočila: 44

8. jan 2012 19:25

Saj ne da jo ne bi hotela imeti ob sebi, vendar me je strah da bi jo ponoči poležala, podnevi jo moram pa imeti potem skos na očeh da ne bi slučajo padla iz sedežne....v posteljici je pa sigurno na varnem. Pa tudi skrbi me da bi se prehitro razvadila in z mojim ne bi imela več nobene zasebnosti ker bi vedno hotela spati med nama.

cvetka5

barbara9  

član od: 31.1.2007

sporočila: 756

8. jan 2012 19:42

Cvetka, zdaj ste trije. Saj to sta si želela, kajne? 

Brez skrbi, ne boš je poležala, malo bliže robu postelje pa boš. 

Moj bog, tako hitro mine ta čas, uživaj v vsakem trenutku s tvojo  

Naj se ob tebi počuti ljubljeno (kar ne pomeni razvajeno).  

Ljubezen, veselje, mir in občutek varnosti v maminem naročju.

barbara

mamamia  

član od: 9.11.2004

sporočila: 15350

8. jan 2012 19:44

cvetka5 je napisal/a:

Saj ne da jo ne bi hotela imeti ob sebi, vendar me je strah da bi jo ponoči poležala, podnevi jo moram pa imeti potem skos na očeh da ne bi slučajo padla iz sedežne....v posteljici je pa sigurno na varnem. Pa tudi skrbi me da bi se prehitro razvadila in z mojim ne bi imela več nobene zasebnosti ker bi vedno hotela spati med nama.



cvetka5

 

Cvetka, varnost, bližina in crkljanje nimajo nič skupnega z razvajanjem. Razvajnje je druga zgodba, zame se to začne potem, ko otrok neke stavri že dojema, pa s svojim obnašanjem preizkuša meje potrpežljivosti staršev. Enajst dni satr otrok pa je za to še premajhen.

Jaz sem svoja otroka imela ob sebi, ko sta za to kazala potrebo, ko je bil čas, pa sta mirno zaspala v svoji postelji.

Včasih sta, še kot čisto majhna, zaspala v svoji posteljici, včasih ob meni, včasih med nama, kakor je naneslo. Pri kakšnih šestih mesecih smo ju dali spat v njuno posteljo, pustili majhno luč, če sta bila nemirna, ju hodili pobožat, se odzvali, če sta zajokala. Skratka, dali smo jima vedeti, da nista sama.

 

Za trenrianje strogosti boš imela še dovolj časa. Govoriti o zasebnosti pri majhnem otroku? Verjetno si mislila, da otrok sodi v svojo sobo, vidva pa mir v splanici? Se da doseči. A potem, ko so malo večji. A mi nismo zapletali. Hči je hodila ponoči iz vsoje sobe k nama skorajda v spanju, do kakega sedmega leta,  včasih se niti zbudila nisva in sem jo zjutraj le začutila v naročju, vgnezdeno. Pa kaj? Taki trenutki še prehitro minejo. Sin pa je vedno hotel spati v svoji postelji, le eno obdobje je bilo, ko sta zaspala v najini spalnici, pa smo ju potem odnesli v njuni sobi. Ali pa sta zjutraj oba prišla k nama, ob koncih tedna, ko ni bilo jutranje naglice.

 

Jaz bi uživala ob malčici. Stisni jo  sebi in zaspi z njo, tud oče naj to več krat naredi. To je izkazovanje ljubezni, ne razvajanje. Zasebnost med vama pa ni nujno vezana na to, kje otrok spi.

mamamia

zeta  

član od: 21.5.2009

sporočila: 1353

8. jan 2012 19:44

Cvetka, 11 dni je stara tvoja punčka, polovico od tega časa je preživela v bolnici, kjer se je rodila, drugo polovico v prostoru, ki bo sedaj njen novi dom.  Odrasli se tako radi pritožujejo, kako težko zaspijo, ko niso doma, pa navadit se je težko na to in na ono, takle malček, ki se je naenkrat znašel nekje, kjer je vse tako zelo novo, pa naj bi se kar tako privadil na vse. Cvetka, če bi lahko dojenček shajal brez mamine ljubezni, bližine in topline, pa še česa kar lahko mama nudi, bi pač ti morala po treh tednih v službo, otročka pa itak lahko vsak nafutra in da spat.

Kar se pa vajine zasebnosti tiče, se bojim, da bi morala ta trenutek razmišljat o čem drugem ali pa morda ni bil pravi trenutek za tale korak. Zdaj sta starša in bosta morala tudi svoje navade in želje temu prilagajt. Končno sta se odločila, da bosta življenje podelila in sedaj je tukaj. Če boš razmišljala, kako ravnati, da bo vaša dojenčica srečna, boš videla, da bosta imela tudi vidva dovolj časa in prostora zase. Jaz ti res želim, da se imate čim lepše, ker otroček tako hitro zraste, potem so pa starši tako pretreseni, ko otroci gredo od doma in jih pustijo same. Nekateri sploh ne morejo dojeti, a so si res to zaslužili.

zeta

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Dragička
Kaj danes za zajtrkŠpelais
MOJ vrtjohana
malo za hecrajko0028
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti